Watson in Crick sta 25. 4. 1953 v reviji Nature objavila članek o DNK.
Leta 1962 sta z Mauriceom Wilkinsonom za svoje odkritje prejela Nobelovo nagrado.
Čez dve leti je uspelo Watsonu in Cricku prepričati nadrejene za nadaljevanje raziskav DNK. Odločila sta se, da bosta poskusila zgraditi model iz dveh vijačnic.
Watson je ugotovil, da par baz Citozina in Gvanina ustreza paru baz, Adenina in Timina. Tako je možno iz ene verige ugotoviti tudi zaporedje njene sosede.
To je bila ključna ugotovitev, tako da sta lahko že čez nekaj dni sestavila popolno molekulo
Nukleinske kisline je prvi izoliral Frederich Miescher leta 1869 in jih tako poimenoval zato, ker jih je našel v jedru levkocitov. Prisotnost nukleinskih kislin v ostalih celicah so dokazali v naslednjih nekaj letih, vendar je do odkritja njihove biološke vloge minilo še približno 75 let. V 1930. in 1940. letih je še vladalo trdno prepričanje, da so nosilci genetske informacije beljakovine, za katere so menili, da so edine dovolj zapletene biomolekule, da so sposobne opravljati to funkcijo. Nasprotno je DNK v tistem času veljala za precej dolgočasno in nepomembno molekulo, ki jo sestavlja monotono zaporedje štirih različnih nukleotidov, zaradi česar si ni bilo mogoče predstavljati, da bi lahko bila nosilka genetske informacije. Vendar se je v naslednjih desetletjih na veliko presenečenje večine izkazalo, da je resnica ravno nasprotna.
Enega prvih eksperimentov, ki so utrli pot k razkritju prave narave DNK, je že leta 1928 izvedel Frederick Griffiith , ki je odkril transformirajoči princip. V svojem eksperimentu je Griffith okužil miši z dvema tipoma bakterije Diplococcus pneumoniae (R in S), ki povzroča pljučnico. Pripravil je mešanico živih (R-; nesposobnih povzročiti bolezen) in mrtvih (S-; patogenih) bakterij D. pneumoniae in jih vbrizgal v miši, kar je proti pričakovanju povzročilo smrt večine miši. Še presenetljiveje pa je bilo, da je kri mrtvih miši vsebovala žive bakterije S. Mrtve bakterije S so torej nekako transformirale sicer nepatogene bakterije R v viruletno obliko S. Leta 1944 so Oswald Averey, in Maclyn McCarty po desetletnih raziskavah sklenili, da je za transformirajoči princip odgovorna molekula DNK, ki je torej tudi nosilka genetske informacije. To odkritje je bilo tedaj skoraj popolnoma prezrto in do uveljavitve takega razumevanja v znanstveni skupnosti je minilo še skoraj desetletje. Leta 1952 sta Alfred Hershey in Marta Chase izvedla eleganten eksperiment z bakteriofagi, ki je zelo prepričljivo dokazal, da je za transformirajoči princip zares odgovorna DNK.
Končno pa sta osrednjo vlogo te molekule v biologiji leta 1953 potrdila JAMES in Francis Crick ko sta razvozlala njeno strukturo. S tem se je začela sodobna molekularna biologija. Za svoje delo sta prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino 1962
Vprašanja
BIOKEMIJA
Biokemija– je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Biokemija se ukvarja s strukturo in funkcijo celičnih sestavin (npr: beljakovine, ogljikovi hidrati, lipidi, nukleinske kisline in druge biomolekule). V zadnjem času se biokemija ukvarja bolj specifično s kemijskimi reakcijami, ki jih katalizirajo ( spreminjati hitrost kemične reakcije) encimi ter z lastnostmi beljakovin.
Biokemija celične presnove je bila izčrpno ( ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno) opisana. Druge veje biokemije vključujejo genetski kod(DNK, RNK), sintezo beljakovin, transport prek celične membrane ter prenos signalov
Kot odkritja biokemije lahko štejemo odkritje prvega encima, diastaze (encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor). Leta 1828 je Friederich Wöhler objavil članek o spajanju sečnine, s katerim je dokazal, da je mogoče tudi organske spojine ustvariti umetno oz. izven organizma. K hitremu razvoju biokemije (predvsem v 20 stol.) pripomogle tehnike, kot so kromatografija, rentgensko sipanje, jedrska magnetna resonanca, označevanje z radioizotopi, elektronska mikroskopija in simulacije molekulske dinamike. Te tehnike so omogočile odkritje in podrobno analizo številnih molekul in presnovnih poti v celici, kot so glikoliza in krebsov cikel.
Dandanes biokemijo uporabljajo na številnih področjih od genetike do molekularne biologije, poljedelstva in medicine. Ena prvih praktičnih rab biokemijskih procesov je bila verjetno uporaba kvasovk (pri vzhajanju kruha) kar so poznali že pred 5000 leti.
viri
https://sl.wikipedia.org/wiki/Biokemija, 5. 1. 2023
https://fran.si/, 5. 1. 2023
https://sl.wikipedia.org/wiki/Deoksiribonukleinska_kislina, 5. 1. 2023
https://en.wikipedia.org/wiki/James_Watson, 5. 1. 2023
https://sites.google.com/site/dnkmolekula1najbolsastranmz/home/zgodovina, 5. 1. 2023