V prvem delu vam opiševa dominantno in delno recesivno križanje. V drugem delu pa z definicijo opiševa, kaj je kodominantni alel in do kakšnega križanja pride. V tretjem delu lahko vidite, kako se križajo krvne skupine.
1. Dominantno križanje:
Do dominantnega križanje pride takrat, ko dominantni alel v kombinaciji s kakim drugim alelom prevlada in se fenotipsko izrazi. Zapišemo ga z veliko tiskano črko. Alel, ki se v takšni kombinaciji ni fenotipsko izrazil, pravimo recesivni alel in ga zapišemo z malo tiskano črko. Homozigot dobi od staršev enaka alela (AA, aa).
Naloge oz. vaje:
NALOGA 1: Dominantno se deduje mokro ušesno maslo, alel za suho ušesno maslo pa je recesiven. Določi genotip in fenotip staršev, če veš, da bodo imeli vsi potomci mokro ušesno maslo in genotip Mm.
NALOGA 2: S pomočjo Punnetovega kvadrata razišči kolikšna je verjetnost, da imata starša potomce moškega spola.
2. Kodominantno križanje:
Kodominantni alel je alel, ki se v kombinaciji s kakim drugim kodominantnim alelom izrazi v isti meri in da fenotip, ki vsebuje lastnosti obeh alelov. Fenotip potomca je podoben obema od staršev. Rečemo, da ima potomec enako izražen znak obeh staršev.
3. Križanje krvnih skupin:
Gen ima navadno dve alelni obliki za določeno lastnost, lahko pa jih ima tudi več. Primer krvne skupine A, B, 0 – trije aleli. Alela A in B sta dominantna medtem, ko je alel 0 recesiven. Alela A in B sta KODOMINANTNA = ENAKOVREDNA v heterozigotni kombinaciji ima oseba krvno skupino AB.
Naloge oz. vaje:
NALOGA 1: Moški s krvno skupino A ima potomce z žensko, ki ima krvno skupino AB.
a) Zapiši genotipa staršev.
b) S Punnettovim kvadratom upodobi, kakšnega genotipa in fenotipa krvnih skupin bodo potomci.
c) Zapiši verjetnosti kakšni bodo potomci.
VIRI:
Zvezek za biologijo: dominantno, recesivno, kodominantno križanje 5.1.2022